Ujetnik preteklosti, zbudi se

Kot mala deklica sem sanjala, da bom plesalka, kasneje pevka, pa učiteljica… Ko si majhen, so vse sanje dovoljene, cel svet je tvoj! Danes sem blagajničarka, tista,ki zjutraj nejevoljna vstane in gre v službo, ker pač mora. Položnicam ni mar, kako se počutiš! Prazen hladilnik, se niti slučajno, ne ukvarja z mojimi jutranjimi travmami, samo zaropota, ko grem mimo , da me ja spomni, da je v njem preveč zraka.

Kje se je zalomilo? Nikjer! Preteklosti ne morem popraviti, lahko hodim po svetu in iščem krivce; starši, sistem, učitelji, sosed Polde ali njegova žena Francka! Pa vendar, tudi če najdem tega falota, ki mi je zagrenil ali celo “uničil” življenje, lahko spremenim preteklost? Nee, žal ne…imam možnost, zadostiti svojemu Egu in stresti ves svoj gnev na dotičnega krivca, a gumba za povratek v preteklost ne bom našla. Kaj mi torej preostane! Samopomilovanje do konca svojih dni ali morda enostavno vdati se v usodo, ker sem tako ali tako že vse zamudila?

Nič od naštetega! Zaradi preteklosti, sem danes to kar sem. Ženska, ki si upa delati tisto, kar jo osrečuje in si upa, kljub drugačni poti, izživeti svoje otroške sanje. Danes plešem, hodim na Zumbo in uživam v vsakem gibu. Pojem, kadarkoli je prliložnost, na rojstnih dnevih, v avtu, pod tušem! Ja, tudi učiteljica sem! No, ne ravno tista, ki tala cveke, pač pa poučujem o zdravi prehrani, tiste, ki se želijo učiti, svetujem prijateljem, tistim, ki smatrajo, da jim moj nasvet lahko pomaga in konec koncev, sem mama! To me uvršča u samo elito pedagoške stroke, mar ne! Če obrnem zorni kot svojega živjenja, me je kljub vsemu pripeljal do izpolnitve mojih skritih otroških sanj. A pozor! Tu se pot ne konča. Kajti nekje na tej poti se je v meni prebudila želja po pisanju. Vsako leto je močnejša! A danes je vse odvisno od mene! Danes so vsa dejanja, samo stvar moje odločitve. Nihče ni več upravljalec mojih sanj! Torej edina ovira sta lahko le strah in lenoba! Le koga bi lahko krivila za ta dva dejavnika?

Tako je: samo sebe!

Seveda se soočam s strahovi:” Kaj pa če ljudje ne bodo razumeli kaj pišem, kaj če me bodo obsojali, kaj če bo stran prazna, kaj če….” a me to ne ustavi! Nič hudega, če bo stran prazna, nič hudega, če ljudje ne bodo razumeli… Važno je, da jaz živim svoje sanje! Važno je, da jaz uživam ob tipkanju in izlivanju sebe. Vse to počnem zase, ker se ob tem počutim živo! Mar potrebujemo še kaj več, kot le občutek, da delamo nekaj le zase! Nič nisem zamudila, vse je pred menoj, v vsakem trenutku, se z vsakim novim korakom odločam, kakšen bo moj danes in jutri. Smatram, da je bolje do koca svojih dni, živeti s tistim kar te osrečuje, kot ostati v preteklosti in si z njo zagreniti vsa tista leta, ki so pred menoj. Zame ne obstajajo krivci , nič več! Od trenutka, ko sem ozavestila, da imam svoje življenje, zgolj in samo jaz v svojih rokah, mi mnenje sosedovega Poldeta, iz preteklosti ne pomeni čisto nič, kar tam naj ostane!

Če se vedemo kot človek,
kakršen bi radi postali,
sčasoma postanemo natanko taki.
Wiliam James

2 razmišljanji o “Ujetnik preteklosti, zbudi se

  1. Slučajno sem naletela na tvoje bloge in jih seveda z zanimanjem prebrala. Odlično ti teče beseda, poklon tvojemu razmišljanju, delovanju, spreminjanju, napredovanju….skratka kapo dol in srečno! Suzana

    Všeč mi je

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: