NAPORNO PLAVANJE PROTI TOKU

Prosta sobota, lepo vreme, dan brez obveznosti, izkoristimo vsak po svojih prioritetah. Jaz sem se seveda podala v naravo, po Ostrovrharjevi poti. Destinacija , ki jo imam pred nosom in verjetno ravno zaradi tega, nisem tega izleta opravila prej. Na poti sem srečala malo ljudi. Starejši par, ki je s pohodnimi palicami sopihal v hrib, očeta z hčerko, ki sta bila zatopljena v pogovor, gospoda s psom in družinico, ki se je žogala na travniku. Z vsemi sem se pozdravila in si izmenjali nasmeh, kar je med pohodniki normalno, v vsakdanjem življenju, pa tudi sosed ne pozdravi soseda. Kot da bi prestopili v neko paralelno realnost. Zakaj vam vse to pišem? Zato, da vam ponazorim razliko med ljudmi, ki si upajo biti v tišini in miru, ki radi slišijo svoje misli in glasove, za razliko od tistih, ki bežijo od vsega navedenega v trušč, zmedo in kaos!

Na poti sem opazila res prelepe barve, oblike in zvoke, ki jih ponuja narava. Za trenutek, sem dobila občutek, da sem res del nje. A največje doživetje mi je bilo, ko sem se spustila do potoka. Obstala sem pri brzici in nisem točno vedela, v katero smer naj se odpravim. V glavi, sem zaslišala tisti tihi glas, ki ga slišiš le, ko si v miru in tišini: “Vedno le s tokom, Jasna!” ker glas poznam in mu zaupam, sem brez obotavljanja zavila na pot, ki je vodila v smeri vodnega toka. Doživela sem tisti “aha” trenutek, to je tisti trenutek , ko nekaj kar si slišal nič kolikrat, dobi svoj pomen. Seveda!!! Kako nisem tega razumela že prej! Življenje je treba živeti s tokom! Zdaj razumem! Voda vedno najde pot, ker teče s tokom in ne proti njem. Tako lahkotno premaguje ovire in najde svojo strugo, ker se ne upira, pač pa preprosto teče!

Morda se vam zdi nesmiselno kar pišem, a sem v procesu iskanja nove zaposlitve in na trenutke me popadejo panika, strah, ter pesimizem. Stvari in dogodke želim pospešiti, izsiliti, preskočiti, a žal neuspešno! Zato sem to današnje spoznanje vzela kot bodrilno sporočilo:” Prepusti se in plavaj s tokom!” Prepričana sem, da mi sedaj po tihem prikimavate in je zgodba dobila nek smisel. Čas, ki ga posvetimo sebi je najdragocenejši čas. Lahko bi šla na kavo s prijateljico in ji na dolgo razlagala, kako mi ne uspeva, kako ni idealen čas za menjavo… lahko bi šla v trgovino in svoje frustracije stresla na trgovko, lahko bi vzela v roke čokolado, jo pobasala vase, zraven pa se na veliko smilila sama sebi….

Izbrala sem najboljšo družbo in odšla v naravo, kjer sem slišala nasvet! Voda vedno najde pot in ker sem del narave, jo bom tudi jaz!

Vaša, Jasna Dolinar

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: